Naravni park Pohorje

»Skrivnostno pogorje divjega petelina«

Ravno tako kot ostala Slovenija, je tudi Pohorje kraljestvo voda, ko s sprehodi odkrivamo najbolj zaželeni element zdravja, življenja in turizma v vsej njegovi kakovosti, posebnosti in vrednosti. V bistvu je celotno Pohorje krajinska izjema, glede posebnosti v ekološkem in krajinskem pogledu pa lahko to območje opredelimo kot:

• homogenost krajinske zgradbe, ki se kaže v reliefni zgradbi in površinskem pokrovu,
• visokogorsko barje s specifično ter redko floro in favno,
• pragozd in gozdne rezervate (iglasti gozd smreke z vmesnim gorskim bukovjem),
• hidrološke posebnosti s šotnimi barji, ki so tudi življenjski prostor redkih ter ogroženih rastlinskih (rjasti šleč, beli lokvanj, listnati in šotni mah, alpski ter rušnati mavček…) in živalskih vrst (planinski zajec, gorska rovka, drevesni polh, gams, srna, jelen, damjak, povodni kos, divji prašič, divji petelin, ruševec, 700 vrst metuljev…),
• visokogorske pašnike (planje z značilno vegetacijsko strukturo in razpršenimi skupinami iglavcev),
• gozdne poseke za namene smučarskega turizma,
• geološke posebnosti (kamenine tonalit, čizlakit in beli marmor).

Na Pohorju je veliko zamočvirjenih površin. Barja so nastala zaradi zastajanja vode na glini in pesku, prepelinah tonalita ter blestnikov (ki so za vodo neprepustni), vlažne klime in rastlinstva. Ugotovljeno je, da so postglacialnega nastanka. Pohorska barja predstavljajo edinstven ekološki sistem in so poleg pokljuških in jelovških najdlje proti jugu ležeča visokogorska barja v Evropi.

Najpomembnejša pohorska barja so:

• Lovrenško barje,
• Ribniško jezero,
• Črno jezero,
• barja (močvirji) na območju Bojtine,

Ljudsko pripovedništvo podaja številne zgodbe o nastanku jezer, v katerih bi naj prebival povodni mož Jezernik. Jezerske kotanje so oblikovali neprestano rastoči šotni mahovi, z vodo pa jih napajajo le padavine. Debelina šote znaša do 2 metra. Barja prerašča pritlikavo ruševje, ki postopoma prehaja v smrekov gozd.