Spletna stran www.rusevec.com uporablja piškotke. Z obiskom ter brskanjem po spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem..
Ruševec - Zgodba s Pohorja

Vila

Wellness

Zelena vas

Nedelova

ZELENA VAS

Zgodovina čebelarstva in njegov razvoj

Čebelarstvo, s tujko apikultura, je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih produktov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje. Najprimernejša in najbolj razširjena v ta namen je domača čebela, v Sloveniji predvsem njena avtohtona podvrsta kranjska sivka (Apis mellifera carnica).

Na začetku je človek plenil med iz gnezd divjih čebel (to še danes počnejo ljudje, ki živijo v divjini). Predzgodovinske jamske risbe v Španiji, Južni Afriki in osrednji Indiji kažejo ljudi, ki pobirajo med iz satov na vrtoglavih višinah ali iz votlih dreves in skal. Tudi današnji iskalci medu v naravi v Turčiji in Nepalu slovijo po tem, da se drzno spuščajo v globeli po vrveh, za zaščito pa imajo le kadečo se baklo.

Čebelarstvo, ki ni več zgolj »lov« na med divjih čebel, je na različnih koncih sveta različno staro. Najstarejši ohranjeni zapis o gojenju čebel v panjih so našli v svetišču sonca, ki ga je leta 2400 pred našim štetjem postavil Ne-user-re v Sahari blizu Kaira. Muzej v Dokkiju hrani dve posodi z medom iz leta 1400 pred našim štetjem.

Ali ste vedeli?
Približno četrtina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež prispevajo čebele s svojim načrtnim zbiranjem peloda. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Čebele v ekosistemu opravljajo pomembno vlogo opraševanja in so s tega stališča zelo pomembne za človeka. Med je poleg tega eden redkih prehrambenih izdelkov, ki ga ljudje uživamo nepredelanega.

Egipčanski panji so bili podobni današnjim, koši iz slame, v katere je bilo možno zajeti čebelji roj. Na Srednjem vzhodu so za panje uporabljali votle valje iz blata, ki so jih sušili na soncu in jih nato vodoravno zlagali drugega na drugega. Po svetu so v ta namen uporabljali še druge naravne materiale, na primer votle hlode, buče in podobno.

V Veliki Britaniji so čebele nedvomno gojili že v bronasti dobi, saj je bil čebelji vosek bistven pri litju brona, uporabljali pa so ga tudi za sveče in svetilke. V srednjem veku so na veliko uporabljali koše, nato pokončne panje, spletene iz protja, toda šele v 17. stoletju so začeli hkrati z razvojem pohištvenega mizarstva izdelovati lesene, bolj izpopolnjene panje. Skrivnostno življenje v čebelji družini je spodbudilo človeka k izdelovanju takšnih panjev, da je lahko čebele opazoval. V 30-tih letih 19. stoletja je čebelar Thomas Nutt zgradil nekaj presenetljivo zapletenih panjev s stolpiči in steklenimi kupolami.

Gospodarska dejavnost

Čeprav ima čebelarstvo častitljivo dolgo zgodovino, je pridobivanje medu šele po letu 1800 postalo resna gospodarska dejavnost, ki so jo izpopolnili s številnimi tehnološkimi izboljšavami. Včasih je čebelarstvo pomenilo, da so odstranili iz panja vse satje, ga stisnili, segreli in uporabili, čebele pa pustili brez hrane, zato so stradale ali poginile. Šele leta 1852 je ameriški vikar, častiti Langstroth, izdelal preprost lesen panj, v katerem je okoli premičnih okvirov za satje pustil dovolj prostora, da čebele niso mogle čvrsto pritrditi satovje na steno panja. Major Hruschka, oficir v italijanski vojski, je izumil način, kako spraviti med iz satnic s pomočjo centrifugalne sile. Pri tem postopku je satje ostalo nepoškodovano in so ga lahko čebele ponovno uporabljale. Tak način dela je bil hiter, med pa čist. Sledila je uporaba umetne podlage za satje pravilnih oblik, kar je pomenilo za čebele veliko manj dela. Na začetku 19. stoletja so v A. I. Root Company iz Medine v Ohiu razvili moderno valjčno stiskalnico, s katero so izdelovali satnice, ki so bile skoraj tako tanke kot naravne. Tako so med začeli pridobivati v velikem obsegu.

NAROČI SE NA E-NOVICE

KONTAKT

Hočko Pohorje 36 n
2208 Pohorje, SLOVENIJA
T: 02 603 63 00
M: 051 625 102
F: 03 757 13 30
This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Maja

hvala vam iz srca, nam je bilo pri vas v vaši čudoviti zeleni vasi prečudovito! skratka še enkrat vam hvala, delajte še naprej s srcem, to se čuti povsod.

Nejc

Butični wellness Ruševec je pravo doživetje. Tretmaji so vrhunsko zasnovani in izvedeni ter vključujejo vsa področja wellnessa. Priporočava vsem, ki si želite sprostitve.

Irena

Pohorje in okolica Vile Ruševec je odlična mirna lokacija za pohodništvo in kolesarje, z veliko označenimi potmi vseh težavnosti. Brezplačne malice na postojankah so super ideja.

Maja

Vila Ruševec leži na zelo mirni, hriboviti lokaciji Pohorja. Priporočamo jo vsem, ki iščejo stik s čudovito naravo. Osebje je zelo prijazno, apartmaji so odlično opremljeni.

Simon

Okolica Vile Ruševec je čudovita, Vila pa zelo čista in lepa. Z dodatno ponudbo smo zelo zadovoljni Smučišče je oddaljeno le 2 km, po koncu smučanja pa umik v mirno zavetje Ruševca.

Andreja

Hvala za prečudovit družinski oddih v vašem apartmaju. Vilo Ruševec priporočam vsem. Moji otroci so zelo uživali. Ruško je zakon.

Pomakni se navzgor